sreda, 19. marec 2008

Kdo mi je ukradel flos?!

»Kaj še čakate pobi? Gremo!« se je zadrl flosar Miha, ko je dal komando za začetek plovbe. Ugotovili ste, moja prva avantura je bila flosarska vožnja. Zbrali smo se v splavarskem pristanu v občini Muta, natančneje na Gortini, kjer so nas sprejeli Koroški flosarji, polni veselja in radosti, s harmoniko v rokah in z nasmehom na obrazu. Kot je bilo včasih v navadi, so mi za dobrodošlico postregli s šilcem žganja, z rženim kruhom in s soljo. Nisem bil najbolj pripravljen na žganje, a simpatični flosarski frajli si nisem upal reči ne. Ne boste verjeli, a na flosu imajo tudi flosarskega župnika, ki je na rajži krstil dva novopečena flosarja in očistil njuni grehov polni duši. Flosarske frajle so mi postregle z golažem, z »grumpi« zabeljeno polento in rženim kruhom. Šele takrat sem spoznal, da sem že lačen, saj me je »flosar« Miha, povsem zamotil s svojimi šalami ... Ena dobra se začne z naslovom, ki ste ga pravkar prebrali. Berite naprej in izvedeli boste nadaljevanje …

Domače pivo in domače salame

[naziv], ko vas pot vodi po Koroškem, vsekakor ne smete mimo koroške pivovarne Relax in kmetije Klančnik. V neposredni bližini Slovenj Gradca me je že vabila Koroška pivovarna na pokušino dobrega, na naraven način zvarjenega svetlega Matjaževega in Flosarskega temnega piva. Pogostili so me s koroškim rženim kruhom, z »grumpovo« mastjo in mi zaupali skrivnosti varjenja dobrega domačega piva. Ob sodčku in v prijetnem ambientu mi je prijal kakšen kozarec več, saj je pivo iz sodčka tako okusno, sveže in hladno, da sem se mu težko uprl. Pa še sam sem si ga lahko točil. Tudi flosar Miha se težko upre pivu. Po tretjem korajžen zakriči še glasneje: “Kdo je ukradel moj flos?” V gostilni tišina ...

Medtem: domače, domače … Z dobrimi domačimi salamami so nas presenetili na turistični kmetiji Klančnik. Na stičišču treh dolin - Mežiške, Mislinjske in Dravske; v kraju Podklanc že več stoletij uspešno gospodari rodbina Kogelnik. Njihova posebnost je Hrastnikov gaj s 130 jeleni in mufloni. Gostoljubja na kmetiji res ne manjka. »Poskusil sem tudi domači mošt - jabolčnik, ki ga povsem premalo cenimo zaradi njegovih »zdravilnih« učinkov«, nas je poučil gospodar. Na ogled kmetije in Hrastnikovega gaja, smo se odpeljali, ne boste verjeli, s pravim turističnim vlakom. Mlada košuta nam je skoraj jedla iz dlani. Tako kmetijo združuje tradicija in sodobnost v gostoljubnosti in odlični kulinariki. Sledi še več …

Skrivnostni svet podzemlja Pece in dežela kralja Matjaža

Nikoli si nisem niti predstavljal, kakšno delo so imeli rudarji, dokler se nisem odpravil v osrčje gore Pece. Turistični rudnik in muzej v Mežici sta odlični priložnosti, da doživite prijetno vožnjo s pravim rudarskim vlakom. Kot v starih časih sem si oprtal vso potrebno opremo in na glavo poveznil pravo rudarsko čelado. Hop na vlak in raziskovanje se je pričelo. Po 3,5 km dolgem rovu Glančnik so nas vodiči popeljali v čas rudarstva, ko somed Peco in Uršljo goro preko 300 let, dan za dnem rudarji stopali v rove. Danes si verjetno ne predstavljate stanovanja brez televizorja, pomivalnega stroja … Ja, obiskal sem pravo rudarsko stanovanje, ki me je popeljalo v vsakdan rudarske družine izpred 70 let, ko nihče ni bil nervozen, če je slučajno doma pozabil mobitel.

S kolesom v rudnik!

Še dobro, da tega ne slišijo rudarji, saj bi se mi verjetno smejali. Vendar je res. Povedali so mi, da se lahko na ogled podzemlja Pece odpravimo tudi s kolesom. Le-tega ti posodijo in skupaj z vodičem se odpraviš na 5 km dolgo pot skozi skrivnostno podzemlje Pece. Skoraj bi pozabil na šalo … Torej: Flosar Miha, močan kot knap, še enkrat: »Če mi ne poveste, kdo mi je ukradel flos, bom naredil tako kot moj oče!« Gostje se začnejo spogledovati in začnejo iskati krivca, saj z Miho ni dobro češenj zobati … Dokler ne najdejo krivca, pa nadaljujmo …

Slikovita vasica Libeliče in črna kuhinja

Da ne boste rekli, da sem obiskal samo kraje, kjer sem dobro jedel in pil, naj vam povem, da sem odkril tudi bogato kulturno, zgodovinsko in etnološko dediščino Koroške. Posebno zanimiva je slikovita koroška vasica Libeliče. Znana po redko ohranjeni rotundni kostnici in plebiscitnih dogodkih iz leta 1921. Zakaj je črna kuhinja črna? Tudi to boste odkrili v Libeličah. Kar danes na kmetiji naredi ena oseba, je včasih delalo 22 ljudi. Zakaj je tako, boste odkrili v etnološkem muzeju, kjer boste spoznali kmečka opravila in »stroje« izpred
desetletij.

Od kmečkih opravil - na koroško nebo

V Mislinjski dolini se v neposredni bližini Slovenj Gradca, obdana z gozdovi in širnimi travniki, razprostira letališka steza Aerodroma Slovenj Gradec. Super zadeva za vse, ki ste željni pravega doživetja. Lahko se podate pod koroško nebo, se seznanite z letenjem in okusite Koroško z drugačne perspektive. Medtem ko sem si ogledoval eno najstarejših letal, »oldtimerja«, je iz domiselne evropske kuhinje začinjene s koroškimi posebnostmi, že dišalo. Po dobrem kosilu sem še malo posedel in uživali na terasi, občudoval lepote narave ter opazoval letala pri vzletih in pristankih. V objemu gozdov in travnikov si lahko organizirate piknik, igrate tenis … Imajo tudi prenočišča v hotelu, bungalovu ali avtokampu. Če Miha ne izve, kdo je krivec, bo kmalu tudi kdo iz gostilne potreboval prenočišče, zato gozdar Franc le prizna svojo krivdo. Franc, prestrašen, radoveden, le jecljavo vpraša: »Kaj … kaj … kaj ... je pa storil tvoj oče, ko so mu ukradli flos?« Miha se popraska po čelu, pogleda po gostilni in se zamisli …

Raj za kolesarje, pohodnike, smučarje in željne adrenalina

Med smrekovimi gozdovi, širnimi planjavami, kjer vam pogled odjadra v daljave, ležijo Kope. V poletnih mesecih pravi planinski raj za pohodnike in kolesarje, v zimskih mesecih del Pohorja, na katerem boste uživali predvsem tisti ki se radi spustite po belih strminah. BOOM PAKET to niso bombe, je pa eksplozivno dobra ponudba poletnih in zimskih vikend in tedenski paketov za uživanje in sprostitev v apartmajskem naselju na slovenjegraškem Pohorju. Torej, na Kopah ne boste uživali samo pozimi. Pomladi se lahko s kolesom ali peš podate do gorskega jezera ali si privoščite vožnjo s štirikolesnikom. Po smuki, pohodništvu ali kolesarjenju po obronkih Pohorja je treba kaj dobrega pojesti in popiti. V Hotelu Vabo v Slovenj Gradcu sem en dan tudi prespal in si privoščil njihove specialitete z žara. Da je dobra gostinska in turistična ponudba ter zadovoljstvo gostov njihov ponos, sem se ob poti domov lahko prepričal tudi v Hotelu Vabo v Radljah.

Seveda vam ne bom ostal dolžan konca šale … Končno Miha le povzdigne glavo, še enkrat pogleda po gostilni in reče: »Ah, kaj naj bi naredil, domov je šel peš!«

Flosarjem smo znali napisati zgodbo, a v praksi vam jo bodo pričali le oni sami. Skočite tudi na www.nakoroskem.si, ne bo vam žal.

Ste zgodbico prebrali? Vas je pritegnila?

Res je precej dolga, ampak zgodbe pritegnejo. Zgodbe imamo radi. Radi smo jih imeli že v otroštvu in radi jih imamo danes. Imam prav?

Naredite iz svojih izdelkov ali storitev zgodbo. Naredite zgodbo, ki bo ljudi pritegnila.

Božo Hudopisk

Ni komentarjev: