sobota, 19. januar 2008

Ali vam verjamejo?

Se še spomnite najstniških let? Ne dvomim, da se jih, saj je to obdobje, ki ga zlepa ne pozabimo. Ko malo pomislite, bi lahko rekli, da pravzaprav sploh ni tako dolgo tega, kajne?

Verjetno se spomnite prve ljubezni, norih mladostniških let ter vsega ostalega, kar sodi v ta »nora leta«.

Sam se spomnim še nečesa drugega iz tega obdobja …

Starši mi niso verjeli vsega, kar sem jim povedal. Pravzaprav sem imel kdaj občutek, da mi nič ne verjamejo …

To se mi je dogajalo predvsem takrat, ko sem domov prismrdel po cigaretah ali alkoholu. Lahko sem stokrat zatrdil, da smo bili s prijatelji v gostilni, kjer gostje kadijo, da sem spil samo eno malo pivo …

Nikoli nisem kadil, a nič ni pomagalo … zakaj?

Kdo pa verjame najstniku, ki ga razganjajo hormoni in še kaj. Lahko rečem, da moje trditve niso bile najbolj verodostojne.

Bi mogoče pomagalo, če bi imel priporočilo učiteljice, ki je vedela, da ne kadim? Gotovo.

Kaj pa vaša ponudba v oglasih? Ji potencialne stranke verjamejo ali imate verodostojnost najstnika?
Vedno poskrbite za verodostojnost vašega oglasa. Kdo je avtor informacij? Kakšna je njegova strokovnost? Se lahko zanesemo na podatke, ki ste jih objavili?

Ljudje smo skeptični. Ničesar ne verjamemo, če zato nimamo dokaza. Ne dovolite, da vaše potencialne stranke ne bi kupile, ker se jim vaša ponudba ne bi zdela verodostojna.

Lahko tudi vi vključite priporočilo »učiteljice«, ki ji bodo verjeli? Verjemite, potencialne stranke se bodo veliko lažje odločile za odziv in seveda tudi nakup.

Ne dovolite, da vas obravnavajo kot »najstnika«, kateremu ne verjamemo. Vključite vsakršno priporočilo, ki bi izboljšalo verodostojnost vaše ponudbe. To je lahko strokovnjak na vašem področju in nenazadnje vsaka zadovoljna stranka, ki je kupila pri vas.

Da me ne bo kdo narobe razumel, seveda ne pravim, da najstnikom ne gre nič verjeti …

Ko sem pisal ta nasvet, sem naletel na nekaj trditev, za katere velja, da jim ne smemo verjeti, ko pridejo iz ust najstnika. Sami presodite, ali bi jim verjeli:

To niso moji cigareti, samo hranim jih za mojega prijatelja.
Ko ga zalotite s travo – tokrat je prvič, da sem poizkusil.
Pri tem predmetu nimamo nikoli domače naloge.
Učitelj me ne mara.
Seveda bodo starši na tej zabavi.
Vsi lahko to delajo, zakaj jaz ne smem?
Vsi pijejo in kadijo, zakaj jaz ne smem?



Lep pozdrav,

Božo Hudopisk

Ni komentarjev: